KDAJ HLAJENJE, KDAJ GRETJE?

Pride v poštev pri svežih poškodbah. Tudi pri akutnih vnetnih znakih kjer je prisotna oteklina, bolečina, rahla rdečina. Ne smemo pa takšno vnetje zamešat z gnojnim – septičnem vnetju. Tudi pooperativna stanja spadajo med poškodbe. Led, hladne obloge, alkoholni obkladki nam delujejo protibolečinsko, zmanjšujejo dodatne krvavitve v globini in zmanjšajo oteklino.

Je namenjeno bolj za globja tkiva, kronično bolečino, stres, postoperativne ali popoškodbene brazgotine, pred razgibavanjem ali športnimi aktivnostmi. Toplota pomaga sproščati napetost mišic, odpravlja prožilne (trigger) točke, zmehča brazgotine in poveča elastičnost. Istočasno daje prijeten občutek centralnemu živčnemu sistemu.

• Poanta menjavanja gretja in hlajenja je v tem, da se prisili tkiva adaptirat na hitre spremembe. To ima za posledico pospešitev in stimulacija metabolnih dogajanj v tkivu. Na tak način vplivamo na izboljšanje mikrocirkulacije, kar je poseben problem pri kroničnih oteklinah. Izogibati se je potrebno izvajat tovrstno terapijo prve 3 dni po poškodbi ali operaciji. Takšen tretma se lahko izvaja po naslednjem protokolu :
• 2 minuti gretja (stopnja udobnosti)
• 1 minuta hlajenja (hladno ne mrzlo)
• 2 minuti gretja (že malo bolj toplo)
• 1 minuta hlajenja (bolj hladno kot prvič)
• 2 minuti gretja (kolikor največ vzdržimo a brez opeklin)
• 1 minuta hlajenja (najbolj možno)

V teh izmenjavah je gretje bolj pomembno in vedno moramo končati s hladno fazo. Če vmes del telesa razgibavamo, potem vedno to počnimo v topli fazi.